PES
Pes je ena izmed redkih živalskih vrst, ki živi tam kjer živi človek in ga uvrščamo med visoko razvita živalska bitja na psihološkem in sociološkem področju.
Vsak mlad pes je igriv in radoveden. Potruditi se moramo, da to lastnost obdržimo skozi vse faze šolanja, kajti vzdrževati motivacijo je najbolj pomemben element za vsakršno šolanje.
V prvi vrsti je človek tisti, ki ga moramo naučiti kako se pes šola, šele potem je na vrsti pes. Naša strokovna znanja prenašamo najprej na vodnike in šele potem z različnimi pristopi skušamo šolati psa. Če hočemo izkoristiti naravne lastnosti psa, ga moramo dobro »opazovati« v njegovem vedenju. Na vedenje psa ne vpliva samo genetska slika, vpliva predvsem okolje in izkušnje, ki jih pridobi tekom šolanja ali vzgajanja.
Ena zelo pomembnih lastnosti je notranja trdnost psa (samozavest), da ob raznih neprijetnih situacijah ostane motiviran za delo. V veliki meri je odvisna od temperamenta psa, nagonov, sposobnosti učenja in pridobljenih izkušenj.
NAJBOLJ PRIMERNA STAROST ZA ŠOLANJE
V povprečju se najhitrejše dojemanje pri psu izraža med l mesecem in 7 mesecem starosti. Vsi dogodki se mu takrat izredno vtisnejo v spomin. V tem obdobju je možno pri psu najbolje razviti osebnost psa in njegove nagone.
NAGONI
O nagonih je v kinološki literaturi veliko napisanega. Osnovna razdelitev nagonov je:
- NAGONI ZA OHRANITEV VRSTE (nagon »krdela«, nagon paritve);
- NAGONI ZA SAMOOHRANITEV (nagon po hrani, nagon lova, nagon plena, obrambni nagon itd.).
Nagoni se med sabo povezujejo in dopolnjujejo. Nagon plena je najizrazitejši:
- v naravi pes zazna plen z vohom, vidom ali sluhom;
- ko pes dojame za kakšen plen gre, se odloči za akcijo;
- plenu se približa, nastane trenutek napetosti in trenutek odločitve, ki privedejo do reakcije;
- ko ta trenutek »poči« se začne neposredni lov;
- ker plen beži panično, ga pes v najboljši poziciji naskoči in ugrizne;
- bežanje se ustavi, pojavi se tresenje plena oziroma ubijanje;
- plen včasih odnese na varno (ga poje ali zakoplje ostanek).
Čim bolj pri šolanju zadržimo ta nagonski »cilj«, tem lažje je vzdrževati motiviranost pri učnem procesu, ki ga uporabimo za izvajanje posameznih vaj.
- FAZA – socializacija pomeni, da psa naučimo obnašanja in vedenja v okolju v katerem živimo (določene navade, kaj sme in kaj ne sme početi)
- FAZA – ustvarjanje kontakta med psom in vodnikom (pes se ne sme bati vodnikovih rok, roka hvali in boža, vodnik, ko se s psom igra, uporablja roke tega pes ni pretirano vesel, ampak vodnikovo zadovoljstvo nad uspehom psa mora prihajati iz srca to mu veliko pomeni)
- FAZA – izgrajevanje in spodbujanje nagona po plenu (igranje s predmetom z drugimi psi, igranje s predmetom s svojim vodnikom, igranje s predmetom s tujo osebo)
- FAZA – igra je osnovno izhodišče za šolanja psa, sprva gre za pridobivanje izkušenj preko igre (opazujmo kako se igrajo psi med seboj, na začetku bolj nežno, potem stopnjujejo grobost in intenzivnost, pes spozna kako si lahko pridobi svoj plen-krpo)
KAKO JE IGRA SESTAVLJENA?
ZAČETEK – TRAJANJE – KONEC Vodnik vabi psa k igranju, se z njim lovi in bori za igračo, pes si plen izbori in si ga odnese na varno.
ŠOLANJE
Šolanje je zanimivo, vodniki moramo biti predani, saj zmeden pes ne sodi v uravnovešen trop, kot radi sebe imenujemo.
Ko sprožimo določen signal pri psu, izzovemo verižno reakcijo in sprostimo naravne nagone, recimo: nagon po plenu. Vodniki pa moramo imeti sposobnost vodenja, biti moramo odločni in umirjeni ter imeti zdrav razum, da zaznamo pasjo telesno govorico.
Končni cilj MALE ŠOLE:
Osnovna priprava »tima« je da sta pes in njegov vodnik navezana eden na drugega in si medsebojno zaupata!
KAKO POMEBNO JE ZGODNJE ŠOLANJE PSA
Razvojne faze pri psu:
1. Neonatalna faza oz. faza novorojenčka (Rojstvo (0 dni) – 13 dni)
2. Prehodna (tranzicijska) faza (13-20 dni)
3. Faza zavedanja (pod-faza pasje socializacije) (3-4 tedne)
4. Pasja socializacija (3-7- tednov)
5. Človeška socializacija (7-12 tednov)
6. Prva faza strahu (pod-faza človeške socializacije) (8-12 tednov)
7. Faza rangiranja oz. pred-najstniška faza (12-16 tednov)
8. Faza samostojnosti in “pobegov” oz. najstniška faza (4-8 mesecev)
9. Druga faza strahu (6-14 mesecev)
10. Mladi odrasli (8-18 mesecev)
11. Polna odraslost (1-4 leta)