V Kinološkem društvu Sežana smo se odločili preizkusiti, kako mobilni smo lahko skupaj s
svojimi psi v javnem prometu. S tečajniki in radovednimi psički iz pasje male šole smo se podali
na raziskovanje železniške postaje v Sežani, pet kužkov in vodnikov pa se nas je tudi odpeljalo
z vlakom do Divače. Ko smo vstopili, se posedli in pospravili repke s hodnika, je že prišel
presenečen kontrolor, ki ne naleti prav pogosto na štirinožne potnike, kot je povedal. Ob klepetu
smo hitro prispeli v Divačo. Tam smo se odpravili na kratek sprehod, kužki so se lahko sprostili
ob igri v parku ob Škrateljnovi domačiji. Obisk smo še ovekovečili s fotografijo pred staro
lokomotivo in že je prispel naš vlak za Sežano. Ob povratku nas je na vlaku pozdravila
kontrolorka, povprašala, od kod smo, ter nam prijazno ponudila skupinsko vozovnico. V Sežano
smo prispeli veseli, da je izziv premagan, kužki pa so osvobojeni nagobčnikov spet bolj
sproščeno mahali z repki.
Za septembrsko šapkanje smo si izbrali slikoviti Kobdilj in Štanjel in jo ubrali po Fabianijevi poti.
Najprej smo se ustavili v Ferrarijevih vrtovih, kjer smo se razgledali, fotografirali in prisluhnili
razlagi, od kod ime vrtov in kako so nastali. Po skupnem fotografiranju pa je prišel na vrsto še
težko pričakovan čas za igro in sprostitev. Iz nahrbtnikov smo vzeli topel čaj, kavo in piškote, pa
seveda žogice, cufančke, frizbije … za vsakogar nekaj. Od tu smo šli še po krožni poti okrog
štanjelskega griča, si ogledali ozke ulice in pročelja kraških kamnitih hiš ter se podali nazaj proti
Kobdilju. V tako lepem okolju ni zmanjkalo tem za pogovor, sklepanja novih poznanstev in
seveda sproščenega klepeta.
Hov-hov in prijazen pozdrav iz Divače in Štanjela!
Avtor besedila: Tanja Gorup
Fotografije: Stojan Borštnar
